Zven pesmi z izrazito melodijo
Mare Cestnik
Spremna beseda k pesniški zbirki Zavetja Darje Mihelj
Pesniška govorica Darje Mihelj se posveča temam, ki jih pesništvo od nekdaj najraje obravnava, vendar z izrazito in prepoznavno avtorsko noto. Narava, ljubezensko doživetje in bolečina, razmislek o osebni umeščenosti v svetu bivanja in besednega, pesemskega poslanstva – ta ozemlja pesniške dražavnosti so tudi jasno opredeljena in zaokrožena v treh ciklih, naslovljenih z odkritimi imeni oziroma vodili. Iskanje zavetij ne razkriva želje po begu, po umiku, po stvarjenju zaprtega sveta, temveč določa izhodišča, v katerih začenja pesnica svoj premik v poetični presežek.
Pesmi Darje Mihelj, odprte v svobodnem verzu in z izrazito melodijo zadržanih metafor, pripovedujejo in pojejo obenem; so zaokrožene celote, ki se ne izogibajo iskanju pomenov in sporočil. Več zaključujejo kot vprašujejo, bolj ugotavljajo kot ugibajo – kar je zelo očitno podkrepljeno z osebno izkušnjo, s perspektivo doživljanja tako navznoter kot navzven. V dobrem smislu besede so moško odločne in žensko občutljive, čustveno zastavljene in razumsko izpeljane. Darja Mihelj je v svojem izrekanju odločna, samozavestna, ne išče izogibov in bližnjic; seveda lahko govorimo o perspektivah oziroma točkah gledišč, lahko iščemo in celo najdemo kritične in označevalne pomene, toda v tej pesniški zbirki, prvencu, se prvenstveno zrcali petje, ne razglabljanje.
Pesem kot odraz občutene izkušnje, bolečinske spoznave, radosti gledanja in poslušanja, poudarjene bližine in neizbežne oddaljenosti prek spoznanja nezdružljivosti – vse to vzhaja in se odloča za samostojno življenje v svetu, ki pravzaprav beži od poezije. Pesem zato potrebuje ZAVETJA, kajti izpostavljena banalnosti ne poje in ne odmeva. Darja Mihelj ji s svojim pesniškim prvencem daje velikodušno možnost, kar ji pesniški zven tudi hvaležno vrača.
