Opis
Danes moje oči gledajo navznoter. Danes vidijo babico, mamo, očeta – drugače. Z druge razdalje, z drugega kota. Znotraj je vse še jasno. Zgodbe, imena … pripovedi. … Še dobro, da obstaja molk. Kdo bi bil resnični zmagovalec in kdo žrtev – če bi spregovorila drevesa, obronki gozda, samotne jase, grmovja ob potoku, rokavi reke, travniki …, če bi spregovorile stene taboriščnih barak, ječ, hiš trpljenja …, če bi razkrili spomin odri gluhih, temnih noči, ki so slišali šepetanja, izpovedi in zaobljube, zadnje tožbe, prošnje in jok, preden je legla dolga tišina.
Mrtvih ne dosežejo več – ne govorice, ne himna, ne kletve, ne prošnje, ne molitve. Ne parade, ne mašna slavja. Mrtvi prosijo mir in spominjanje.
Iz uvodne misli Vande Šega
Vanda Šega se je rodila leta 1959 v Ljubljani. Diplomirala je na fakulteti za upravo. Poklicno se je preizkusila kot predmetna učiteljica, novinarka, urednica in samostojna strokovna sodelavka. Zadnjih dvajset let je zaposlena na RTV Slovenija in se posveča kulturi socialnega dialoga in odnosom med zaposlenimi.
Svojo prvo zbirko pesmi Skrhane sanje je objavila leta 1988 in zanjo prejela nagrado Jožeta Udoviča za pesniški prvenec. Med njenimi desetimi leposlovnimi knjigami, ki so bile objavljene doslej, je tudi zbirka kratke proze Vezenje kroga, ki je leta 2008 prejela nagrado Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za najboljšo samozaložniško knjigo. Je prejemnica zlatega taborskega priznanja, ki ga podeluje Občina Cerknica. Živi in ustvarja v Cerknici.
